Male sive celice

Razvitost komunikacij omogoča danes uporabnikom naših izdelkov izreden pregled nad ponudniki. Tako jim je ob osnovnih informacijah o ponudbi na voljo vpogled v filozofijo in kulturo naše organizacije, kar pogosto odloča o njihovi izbiri. To kulturo pogosto odsevajo zaposleni, ki na različne načine komunicirajo in s svojimi dejanji in besedami lahko pozitivno ali negativno vplivajo na dojemanje naše organizacije.

Tako se dogaja, da organizacija, ki skozi slogane in komunikacije izžareva pozitivne vrednote (prijaznost, sprejemanje, poštenost,...), pogosto podaja prav nasprotno v vedenju svojih zaposlenih (nejevoljnost, neustrežljivost, neprijaznost). To je možno seveda spremeniti s postavitvijo pravil vedenja in napisanimi koncepti delovnega mesta, vendar v praksi vedno bolj opažamo primere, ko se te spremembe izvajajo s komuniciranjem vrednot. Da bi bolje razumeli pomembnost vrednot za oblikovanje vedenja, moramo spoznati njihov pomen v kulturi neke družbe (ne zgolj organizacije, temveč širše družbe v neki regiji). Kot pravi Mumel (1999, 133), so kulturne vrednote prepričanja o tem, kaj je dovoljeno. Iz njih namreč nastajajo norme, ki so povezane s sankcijami in tako vplivajo na vedenje. Pritisk teh norm se kaže prav v sankcijah za določeno vedenje, ki se lahko gibljejo od neodobravanja do izločitve iz skupine. Nagrajevanja za vedenje, skladno z normami (ki izhajajo iz vrednot), se praviloma ne nagrajuje, razen v primeru socializacije otrok, oziroma ko se posameznik uči norm druge kulture. Posamezne vrednote medsebojno niso vedno logično usklajene, zaradi česar nastanejo različni življenjski stili znotraj posamezne družbe.

Te ugotovitve lahko smiselno uvedemo v vpliv vrednot v organizaciji na vedenje zaposlenih. Vrednote bodo namreč zaposlenim vodilo pri tem, kaj je dovoljeno, oziroma sprejemljivo na ravni celotne organizacije kot družbe ljudi, ki ji pripadajo. Za razliko od "pravilnikov" in drugih formalno določenih procesov, ki jih določa vodstvo, so vrednote za zaposlenega višja raven ťpravilŤ, sprejeta s strani celotne družbe, ne le ozkega kroga vodstva. Tako jih dojema kot nekaj bolj smiselnega, saj jih sprejemajo tudi njegovi sodelavci in sodelavke.

Preprosto pravilo, da mora vsak projekt imeti vizijo, se lahko recimo v projektih uporabi po sistemu "kopiraj - prilepi" (nujno zlo, pravilo, "model",...). Če to pravilo opredelimo kot vrednoto organizacije, bodo zaposleni to sprejeli kot družbeno sprejeto normo in zavzeto pazili na primerno izvedbo, skladno z vrednoto (pri vsakem projektu bodo iskali ustrezno vizijo in ne le kopirali iz drugih projektov).

Posamezni avtorji celo ugotavljajo, da se v vrednotah (in posledični kulturi) odraža razvitost organizacije. Noč (2001, 66-67; povzeto po Barret 1998) v razgradnji sedmih ravni organizacijske zavesti kot eno temeljnih razlik med posameznimi ravnmi opisuje prav različne vrednote, ki so značilne za organizacijo. Za prvo raven je tako značilno, da recimo vključuje vrednote, kot so nadzor, izkoriščanje, previdnost in teritorialno vedenje. Ta raven je dejansko zgolj zavest preživetja, v kateri ima organizacija za primarni cilj predvsem dobiček in rast. S stopnjevanjem razvitosti organizacije pridemo do najvišje ravni - zavesti enotnosti, kjer se kot cilj pojavi prispevek k družbi kot celoti. Vrednote na tej ravni so vizija, modrost, odpuščanje in sočutje, kakor tudi razvite vrednote v zvezi z okoljem, kot so socialna pravičnost, človekove pravice in prihodnje generacije. Organizacija je tako sestavljena iz posameznikov, katerih vrednote so verjetno porazdeljene po vseh ravneh, vendar je bistvenega pomena, da se organizacija teh vrednot zaveda, jih deli in živi ter o njih razpravlja. Vse organizacije po njegovem mnenju namreč delujejo na podlagi vrednot.

Pomemben korak v ustvarjanju organizacijskih sprememb in razvoja je torej vzpostavitev primernega koncepta vrednot, ki bodo vodilo kulture. Zagotovo vam ta korak ne bo prinesel kratkoročnih prodajnih učinkov, vendar bo dolgoročno prispeval k razvoju organizacije v želeno smer - integraciji v okolje in tržnemu uspehu. Postavite si smiselne vrednote in jih jasno komunicirajte tako v notranjih, kot zunanjih komunikacijah. Spremembe bodo sledile.