"Poslovna" etika Nekega dne smo v prijetni družbi kramljali o klasičnih temah: politika, družbeni sistem, korupcija, zapravljanje družnega denarja in premoženja. Vse, kar nas vsak dan tako po malem spravlja ob živce ali pa tudi ne. In Julija se odloči, da mi naslednji dan prinese in posodi odlično knjigo »Ni takšne stvari kot 'poslovna' etika« Johna C. Maxwella. Rad berem. Tako knjige o marketingu in psihologiji, kot številne druge vire. A vendar se ne spomnim, kdaj sem nazadnje sploh pomislil, da bi prebral nekaj o etiki (ki je tako samoumevna). In ne morem mimo občutka, da se je to področje zdelo nekako »neuporabno« za branje in študiranje. Zakaj ne bi raje bral nekaj, kar bi lahko »že danes uporabil v svojem poslu« (ja, enega tistih številnih nasvetov, kako obogateti v 41 »enostavnih« korakih)? Kot tipična ameriška »knjižica« je tudi to zdrselo skozi moje roke praktično v dveh resnih popoldnevih. In pokazalo veliko uporabnih vrednosti. Kaj je najbolj zanimivo in pogosto pozabljamo? Etika dviguje ugled in s tem poenostavlja ter znižuje stroške vseh nadaljnjih marketinških aktivnosti. In zakaj je tako težka? Ker na kratek rok lahko pomeni manj prodaje in nižjo tržno uspešnost. Etika je pogosto (vsaj navidezno) v nasprotju z hitro rastjo prodaje in uspešnostjo. In prav to je po oceni Johna eden glavnih povodov za nastanek t.i. »poslovne« etike. Knjiga z »zlatim pravilom« odlično odgovarja na vprašanja tipičnih poslovnih (in tudi drugih) situacij, v katerih se odvija kompromis med etiko in hitrim doseganjem uspešnosti. Zlato pravilo je enostavno in kot avtor odlično ugotavlja – univerzalno za vse kulture: ne naredi drugemu, kar ne bi želel, da drug naredi tebi. Vendar knjigi manjka mogoče kakšen drug ključen odgovor: kako ravnati, kadar s svojo odločitvijo vplivaš na dve osebi in ni možno narediti odločitve drugače, kot da eni osebi narediš nekaj, kar ne bi naredil sebi.