Kainoto: male sive celice

Majoneza, majoneza, majoneza,...

Mon, 24 Nov 2008 00:00:00 GMT

Nekateri jo obožujejo, drugi je ne maramo.
Majoneza je čudna reč. Kuharski mojstri jo obožujejo. Kjerkoli sem bil na prireditvi in so ponujali tiste slastne majhne prigrizke, sem jo našel. Zdi se, da pravzaprav ne moreš na malo bolj prestižno večerjo brez, da bi naletel na nekaj majoneznega.

Kuharji jo tako obožujejo, da jo celo dajejo v sendviče, ki se nato prodajajo na bencinskih črpalkah. V vse sendviče. Od prvega do zadnjega.

Še posebej v sendviče s tuno! Tam je majoneza kot nekaj, kar imajo te morske ribe v sebi. Kot da na trgu ne bi obstajala tuna brez majoneze. Človek se vpraša, ali niso tune največji pridelovalci majoneze na svetu?

Osebno ne maram majoneze. Ljubim tuno. A ne morem ugrizniti v nič, kjer je pomešana tuna z majonezo. Še več, sem zelo izbirčen pri hrani. Ne razvajen, ker sem moral doma vedno vse jesti. Ampak tako kot sem izbirčen pri gorivu, ki ga natakam v avto, tako pač ne dajem v sebe karkoli.

In kaj ima vse to veze z marketingom? Ker ne morem ugotoviti, kaj je dejstvo:

1. Izbirčnežev, kot sem jaz, je res zelo malo. Večina ljudi ljubi majonezo.
2. Pri Petrolu in Istrabenzu niso nikoli raziskovali, kakšne okuse sendvičev imajo njihovi obiskovalci radi?

Kakorkoli, nauk je naslednji - vprašajte svoje kupce, kakšne okuse imajo radi. Kakšne barve, kakšno trdnost, kakšno količino. Raziskujte, ker najverjetneje so njihove želje drugačne od vaših.

Free photos for websites - FreeDigitalPhotos.net

Oglas leta

Thu, 02 Oct 2008 00:00:00 GMT

http://pivce.za.zivce

Sun, 17 Aug 2008 00:00:00 GMT

Spretni "računalničarji" se že veselijo novega bojišča in lahkega denarja.

Icann je organizacija, ki skrbi za tako imenovane "vrhnje" domene v spletnih naslovih (.com, .si, .net, ...).

Pred krakim so glasovali za sprostitev pravil na način, da bi lahko registrirali praktično kakršnokoli vrhnjo domeno. Tako bi omogočili, da se recimo registrira vrhnja domena slovenija, maribor, kainoto, nike, gorenje ali karkoli druga. Spletni naslov bi se torej lahko zaključil z imenom vašega podjetja:

- sport.nike
- turizem.slovenija
- marketing.kainoto

Elektronski naslovi bi dobili naslednje oblike:

dusan.vrban@uprava.kainoto

Zanimivo, marketinško zelo privlačno in daje občutek večjih možnosti organizacije spletnih komunikacij. Recimo:

- http://najboljsi.gospodinjski.aparati
- http://vrhunska.sportna.oprema
- http://pivce.za.zivce

Težava? Kdo bo prvi registriral vrhnjo domeno .evropa, .slovenija, .maribor, .gorenje, .lasko, .fanta, .mobitel, .bmw,...? Od koga boste morali odkupiti svojo domeno? Kdo bo prvi registriral domeno .dusan ali .vrban? Ali .gates? .jansa? .parlament?

En preprost "mejling"

Wed, 09 Jul 2008 00:00:00 GMT

Mogoče malenkost preveč preprost?
Danes sem dobil elektronsko sporočilo, ki me vabi na uživanje v mariborskem hotelu in okolici (klikni na sliko za povečavo):

Mislim, da bom šel raje na morje. In se seveda spraševal, kdo je poslal tole sporočilo naokrog.

Vsem, ki pripravljate svoje mailing akcije, pa še kratek napotek: ne pozabite spremeniti zadeve, ko posredujete naprej. "Fw: blablabla" je sicer dokaj zanimiv pristop, a ne v takšnih primerih.

Kateri računalničar pa vam "dela internet"?

Wed, 11 Jun 2008 00:00:00 GMT

Prihaja drugo marketinško srečanje v Mariboru. Priložnost, da pogledate v prihodnost marketinga.
Na drugem srečanju DMS v Mariboru bomo govorili o razlikah med priložnostmi digitalnega marketinga in vsakdanjo stvarnostjo. Med tem ko internet že dalj časa omogoča vrsto novih tržnih priložnosti in najbolj napredni ustvarjajo svoja virtualna ozemlja, je za večino poslovnega sveta to še vedno tematika, ki jo pokrivajo »računalničarji«.

Pred 10 leti so številni napovedovali, da bodo internet trgovine nadomestile klasične trgovine, a danes lahko vidimo nastajanje številnih novih trgovskih centrov. Še nekaj let nazaj so številni PR strokovnjaki povdarjali pomen »dvosmernega komuniciranja«, a danes večinoma lahko vidimo strah pred blogi in drugimi orodji komuniciranja, kjer bi dobili neposredno povratno informacijo iz trgov.

Ali je digitalni marketing res tako pomemben in bodo prihodnje generacije živele le še v virtualnih svetovih?

O tem bomo govorili z:

Janom Isakovičem, direktor skupine Artesia, ki se ukvarja s postavljanjem in nadgradnjo skupnosti uporabnikov v 2D in 3D svetovih
Jasno Suhadolc, partnerko v podjetju Virtua, svetovalko v komuniciranju in uporabniškem vidiku informacijske tehnologije

Srečanje je prestavljeno na September.

Marketinški up

Mon, 02 Jun 2008 00:00:00 GMT

Ena ful kul titula. In številni krivci zanjo.
Priznam, veliko prepričevanja je bilo potrebnega, da sem oddal prijavo za marketinški up. Ali sem še vedno "up" po 10 letih bolj ali manj intenzivnega dela v naši panogi? Ali ne bi raje dal prednosti komu vsaj malenkost mlajšemu, ki je ravno magistriral?

Odtehtalo je mnenje, da se mora metodologija, ki je bila načeta, razvijati naprej. Zamisel, da je zadovoljenost tisto, kar moramo meriti (in ne zadovoljstvo), naj preverijo in razdelajo še drugi strokovnjaki.

In naj vam povem, zadeva je "ful kul". Nekaj "hudih" strokovnjakov, ki zares nekaj vedo o marketingu in znanstvenem raziskovanju (in niso poklicni "guruji"), ti dokončno razčisti eno ključnih vprašanj: "A si v svoji magistrski malo pretiraval, ko si napisal, da so stvari drugačne, kot se zdijo?". Kar je še lepše, v magistrski je pravzaprav veliko let izkušenj, raziskovanja in prakse, tako da tudi odpadejo vsa namigovanja na "teoretični prispevek".

Ja, sledijo tudi številne čestitke od vsepovsod (še enkrat hvala prav vsem) in po dolgem času imaš izgovor za kratke pogovore s kolegi.

Vsi, ki še ne veste, kaj je zadovoljenost in zakaj vaše stranke niso zadovoljne (čeprav ste prepričani, da so), si preberite nekaj o zadovoljstvu (zaposlenih). Če nimate časa, pa lahko počakate na nekaj naslednjih prispevkov na Malih sivih celicah. Prej ko slej boste zadovoljili svojo radovednost.

No, nikjer drugje ni primernejšega prostora, da se še enkrat zahvalim vsem "krivcem" za to nagrado:

Oma (stara mama po ne-štajersko); vsak teden me je kot otroka vodila na bolšji sejem, kjer sem preprodajal stripe in drugo rabljeno blago - in vedno znova me je poučila, da naj poslušam, če želim prodajati; verjetno sem se takrat začel učiti marketinga?
Natalija; pusti me cele ure za računalnikom in čudnimi knjigami ter revijami; če me ne bi čisto tako po ovnovnsko lansko leto priganjala, da se potrudim, verjetno še nekaj let ne bi bilo magistrske; no, pa še enih 500 razlogov imam, da je številka 1 pri meni .
Celotna družina, od staršev do brata, svakinje, nečakov, nečakinje, tašče in tasta, svaka, do vseh tet, stricev in tretjih kolen seveda; če mi ne bi tolikokrat povedali, kako sem vedno večji, bi verjetno ostal še vedno čisto majhen otrok.
Prof. dr. Damijan Mumel (mentor) in prof. dr. Boris Snoj (somentor); dosledna, vrhunska strokovnjaka, ki pozornim poslušalcem posredujeta praktično večne osnovne resnice marketinga. Če ju ne bi poslušal, bi verjetno ostalo le pri "up"u.
Viktor Vild; človek, ki se je verjetno v praksi več ukvarjal s človeškimi viri, kot so številni strokovnjaki s tega področja uspeli prebrati. Njegovo žilica za sodelovanje, koristni nasveti in vzpodbude so zaznamovali zadnjih 8 let mojega življenja in prispevali k magistrski nalogi levji delež.
Tanja Kavran (to mogoče nisi pričakovala, ampak moram
Sun, 11 May 2008 00:00:00 GMT
Investicija v "dizla" je podobna investiciji v blagovno znamko.

Ko naraščajo cene nafte, so v medijih vedno pogostejše primerjave nakupov avtomobilov na bencin ali na dieselsko gorivo. V vseh primerjavah pa je zaslediti eno pomanjkljivost - izpuščena je končna vrednost avtomobila.

Razlika v osnovni ceni avtomobila namreč dosega tudi nekaj tisoč evrov. Ker avtomobili z dieselskim motorjem porabijo manj goriva, je po določenem številu kilometrov strošek goriva pri bencinskem avtomobilu toliko večji od stroška goriva pri dieselskem avtomobilu, da preseže to razliko.

Običajno je to prikazano s takšnim grafom:

Na grafu lahko takoj vidimo, pri kolikšnem številu kilometrov razlika v ceni postane manjša od razlike v stroških.

Vendar takšen graf in vse podobne primerjave vsebujejo eno napako. Ne upoštevajo namreč tudi razlike v prodajni vrednosti avtomobila. Rabljeni diesel avtomobili imajo namreč višjo prodajno ceno od bencinskih. Če je bil recimo nov dizelski avtomobil dražji za 2.000 EUR od bencinskega, bo po 5 letih uporabe verjetno vsaj 500 EUR dražji. To pa pomeni, da razlike v ceni pri nakupu ne smemo upoštevati v celoti. Skladno s tem se točka, kjer se črti na grafu srečata, približa nižjim vrednostim kilometrov.

In kakšno vezo ima to z znamkami? Prepogosto namreč investicije v oglaševanje ali drugo komuniciranje gledamo le skozi prizmo stroškov in neposrednih (takojšnjih) prodajnih učinkov. Pri tem pa pozabljamo na "prodajno vrednost" naše znamke in dejstvo, da so učinki pogosto bolj dolgoročni. Naši izdelki s povečevanjem prepoznavnosti namreč znižujejo dolgoročne stroške prodaje (prepričevanje kupcev traja manj časa) in omogočajo doseganje višjih cen.

Ko boste torej naslednjič planirali marketinške aktivnosti, v potencialnih rezultatih upoštevajte tudi končno vrednost vaše znamke. Lažje boste prepričali finančnike in upravo, da se nekoliko višja investicija v marketing izplača.

Ne kopirajte konkurence

Sun, 11 May 2008 00:00:00 GMT

Bodite raje izvirnejši. Uporabite njene slabosti.
Axe ima tradicionalno odlične oglase in zadnjega lahko spremljamo prav v tem času na televiziji:

Konkurenca običajno odgovarja s podobnimi oglasi (trenutnega ni za najti na spletu):

Napaka takšnih "odgovorov" na konkurenco je kopiranje. Najpogosteje pride kot odziv na delo konkurence:

"Nov oglas imajo. Dajmo še mi narediti nekaj takšnega."

In potem so med kreativnim delom zavržene vse ideje, ki niso podobne konkurenčni. A največja težava je seveda to, da je takšno kopiranje preveč očitno in pogosteje bistveno slabše od originala.

A vendar, obstajajo tudi dobre rešitve. Ko najdete slabosti konkurence in jo pretvorite v svojo korist.

Tole je primer oglasa za novi Appleov MacBook, tako tanek, da pride v ovojnico (najtanjši prenosnik na svetu):

In odličen odgovor konkurence:

Pomembnost lokacije in znamke

Wed, 07 May 2008 00:00:00 GMT

Lokacija je eden izmed ključnih dejavnikov marketinga. A ste v zadnjih mesecih kdaj resno pomislili na to?
Mi smo vsekakor morali, saj smo se pravkar preselili. Iz logistične cone na "levi breg". In "primernost" lokacije je seveda bil eden izmed glavnih kriterijev.

A vendar je bolj kot to zanimiva zgodba, ki mi jo je pripovedoval Jure Bricman med najinim 1. mesečnim srečanjem marketingarjev iz "štajerske". Med iskanjem lokacije za galerijo Catbriyur v Parizu, je namreč odkril, da obstaja tam celo "borza lokacij". Vsaka lokacija ima določeno vrednost, po kateri jo lahko "odkupiš". To ne pomeni, da si postal lastnik prostora, ampak lokacije. Odkupna vrednost se nakaže prejšnjemu lastniku ali najemniku. Če dobro delaš in s tem dviguješ vrednost svoje lokacije (recimo, da imaš prepoznavno znamko in posledično veliko obiska vrednejših strank), jo kasneje za večjo vrednost "prodaš" (ko torej ne želiš več biti lastnik/najemnik).

In isto lahko seveda dobra lokacija vpliva na image in prepoznavnost vaše znamke. Dviguje ceno vaših izdelkov, povečuje prodajo in dobiček. Višja cena ali najemnina prostora vam lahko torej poveča stroške, a istočasno poveča dobiček.

In koliko je vredna vaša znamka? Bi njena prisotnost v centru Maribora dvignila vrednost lokacije, ali bi lokacija dvignila njeno vrednost? Kaj pa prisotnost vaše znamke v centru Dunaja, Pariza, Londona,...?

Marketinški team

Wed, 16 Apr 2008 00:00:00 GMT

Nujno zlo ali pogoj za uspeh?
Uspelo je! Na enem mestu smo se tako neobvezujoče zbrali marketingarji in ljubitelji marketinga iz širšega območja Štajerske, Koroške in še kod. Zamisel, ki se nama je s Tanjo iz Verusa pletla že nekaj časa po glavi in jo izdatno podpiral Primož, smo skupaj s Karidio, Sandro in Omerjem izpeljali pod okriljem Društva za marketing Slovenije (hvala tudi Tanji za vso pomoč in vožnjo iz Vrhnike do Maribor).

1. mesečno srečanje v Mariboru je bilo odlično:

številni, ki se vedno znova "skušamo dobiti na kakšni kavi";
drzen, zanimiv, pronicljiv, nekoliko skrivnosten in izredno uspešen gost Jure Bricman;
sproščeno ozračje kavarne Piramida.

Škoda le, da je manjkala Tanja. A verjamem, da bo s svojo energijo popestrila prostor v naslednjem srečanju. Da bo še več smeha, kot na tej fotografiji:

April je naporen, a vso to prijetno debatiranje je treba ponoviti. Veselim se drugega srečanja!

Hvala vsem.

Dušan

Še nekaj zanimivih prispevkov iz Marketing Profs:

Hvala Ann! (za dovoljenje za objavo). Vsi, ki vas zanimajo takšni

Korporativno spletno komuniciranje

Wed, 26 Mar 2008 00:00:00 GMT

Vsakdanja praksa, administracija, nočna mora, ali nepotrebno zapravljanje časa?
TT je našel odličen prikaz, kako se naj ne odvija korporativno spletno komuniciranje:

Še hiter prevod:

A (tajnica): "Izvrstna novica. Na našem blogu je nov komentar, ki čaka odobritev."

B (vodja komuniciranja): "Odlično. Naj ga pregleda vodja interaktivnega komuniciranja in višji svetovalec korporativnega komuniciranja preden ga damo naprej v informacijski oddelek, da objavijo komentar... kako vznemirljivo... komentar!"

In vaše izkušnje? Je korporativno komuniciranje v Sloveniji sproščeno in interaktivno, ali administativno, podvrženo pravilnikom in hierarhijam?

A si je kdo zapomnil vašo znamko?

Thu, 20 Mar 2008 00:00:00 GMT

Ni pomembno. Važno je, da smo imeli zabaven oglas.
Katera zobna pasta preprečuje izpadanje zob? Tista z oglasom, kjer v umivalnik teče kri in pade zob. A veste, kako se imenuje? Osebno sem se 5 večerov intenzivno trudil, da sem si zapomnil.

Zdi se, da danes avtorji oglasov tekmujejo v tem, kdo bo bolj zabaven, odštekan, odbit, provokativen. Kot da bi to bilo merilo uspešnosti. Zabaven primer:

A vprašanje, ki se pri tem poraja, se dotika učinkovitosti - ali je provokativni oglas, v katerem izpadajo zobje, tudi učinkovit? Ali recimo oglasi, v katerih se številu 4 kar nekaj dogaja? Ali oglasi za najboljši sedež?

Po izsledkih številnih raziskav in izkušnjah bi morali biti zelo neučinkoviti, saj ne sledijo nekaterim temeljnim pravilom učinkovitega komuniciranja.

A vendar, kakšne so vaše izkušnje? Ste zadovoljni z učinki vaših komunikacijskih akcij? So kreativne, sproščene, odštekane, zabavne, drugačne? Učinkovite?

2033: Leto, ko bo umrl marketing?

Tue, 11 Mar 2008 00:00:00 GMT

Ali bo njegovo funkcijo prevzel splet medsebojno prepletenih mikroračunalnikov?
Jasno je, da smo marketingarji grdi rački. Pogosto obdolženi nekaterih slabih reči in pojavov v naši družbi (komercializacija, potrošništvo, anoreksija,...). A če je verjeti nekaterim najbolj poučenim ljudem tega časa, bo »vsega slabega« mogoče konec nekje leta 2033.

Takrat bomo namreč po teh teorijah zagotovo imeli v sebi vsadke - mikroračunalnike, ki bodo sposobni med drugim upravljati z našimi možgani.

Kakorkoli, na veselje številnih in žalost drugih, bo takrat tudi umrl marketing, kot ga poznamo. Marketing se ukvarja s potrebami in iskanjem najboljših možnosti, da zadovoljimo potrebe z medsebojno ponudbo in povpraševanjem. Ti meni, jaz tebi. Oglaševanje (tisto, kar ljudje najbolj pogosto zaznavajo kot marketing) je le orodje pri doseganju ciljev marketinga.

In kaj se bi zgodilo leta 2033, če bomo imeli v sebi mikroračunalnike, ki bodo sposobni tudi upravljanja z našimi čustvi ter seveda potrebami? Najverjetneje lahko pričakujemo en super program, ki bo "pošteno" in odlično kombiniral naše potrebe s potrebami drugih in v vsakem trenutku našel najboljšo možno rešitev.

Podobno kot vam danes gps naprava najde najboljše možne lokale v bližini, vam bo "osebni" računalnik našel najboljšo hrano glede na vaše potrebe po vitaminih, vaše denarno stanje na računih in seveda čas, ki ga imate na razpolago. Pri tem bo seveda upošteval vaš razpoložljiv čas glede na gnečo, ki bo predvidoma na cestah ali kjerkoli se bomo že prevažali. Nobenega oglasa ne bo potrebnega, saj bo računalnik sam našel vse informacije in vam serviral le tisto eno najboljšo možnost. Nobenega "marketinga", kot ga poznamo v današnji obliki.

Takšen računalnik vam bo našel tudi najboljšo službo za vsak dan? Kjer boste največ naredili in zaslužili glede na vaše trenutno stanje in stanje na trgu dela.

Kaj menite? Nobenega nadležnega oglasa. Idealna prihodnost ali bomo še obžalovali smrt klasičnega marketinga?

Si želite odličnih sodelavcev?

Sat, 01 Mar 2008 00:00:00 GMT

Začnite jih vzgajati.

Tale video se lahko zdi neposloven. A vendar, če si želite, da se bodo vaši otroci nekoč odlično znašli v poslovnem (ali drugem) svetu, koristen:

No, saj smo vsi samo malo večji otroci. Zakaj pa ne bi svojim zaposlenim pustili, da se kdaj pa kdaj igrajo z ognjem?

V kolikor se pojavijo težave z ogledom posnekta, je dostopen na tem naslovu.

Motivacija in izpolnitev pričakovanj

Mon, 18 Feb 2008 00:00:00 GMT

Ali motivacija in ustvarjanje pričakovanj?
Danes sem prejel izvod zanimive revije. Med drugim je v enem članku pisalo, da "...biti motiviran pomeni, da je izpolnitev mojih pričakovanj v ravnotežju z izpolnitvijo pričakovanj delodajalca do mene".
Izjava niti ni tako napačna.

Motivacija in izpolnitev pričakovanj sta povezana, vendar izpolnitev pričakovanj sama po sebi verjetno ne bo motivirala vaših zaposlenih (sodelavcev). Motivacija je namreč šele tretja stopnja v odločitvah uporabnikov (zaposlenih), da nekaj ukrenejo. Stvar, ki jo sicer rad razložim v osnovah marketinga:
(kliknite za povečano sliko)

Glede na naše potrebe se pojavi motiv, da jih bomo zadovoljili. To se običajno zgodi skoraj v istem trenutku, ko se pojavi potreba. Motiv dejansko predstavlja težnjo/aktiviranje človeka po zadovoljitvi neke potrebe (potreba po denarju, ugledu,...).

Kadar torej rečemo, da želimo nekoga motivirati, ga dejansko želimo pripraviti k temu, da se aktivira za zadovoljitev svojih potreb.

In kakšno vlogo imajo pri tem pričakovanja, ki so omenjena v zgornjem citatu?

Če torej razumemo človekove potrebe (denar),

mu lahko ustvarimo pričakovanja (dobil boš denar),

če bo zadovoljil naše potrebe (delaj za mene).

Pričakovanja so torej le naše orodje, s katerim prepričamo sodelavce, da zadovoljijo naše potrebe. Če torej še enkrat skušamo pogledati na citat zgoraj lahko vidimo, da je napaka pravzaprav majhna. Biti motiviran pomeni pravzaprav "pričakovati izpolnitev potreb" in ne imeti že izpolnjena pričakovanja.

Preprosteje povedano: (predvsem moški del) kdaj vas bolj "motivira" tale slika na desni? Pred

Web 5.5 je video revolucija

Mon, 11 Feb 2008 00:00:00 GMT

Če mislite, da ste doživeli razvoj spleta, pomislite ponovno. 2.0 ni nič v primerjavi s 5.5, ki prihaja.
Kar neverjetno neslišno je v Januarju šla mimo nas tale novica: Youtube je objavil možnost zaslužka za avtorje posnetkov v prihodnosti. O tem smo nekaj časa razmišljali v osnutku projekta cow. Razsežnosti so neverjetne in lahko močno vplivajo tudi na prihodke televizij, športnih zvez, navez, kulturnih in športnih managerjev.

Youtube je odprta scena, na kateri lahko najboljši avtorji (ni nujno, da strokovno priznani umetniki) pridobijo množice oboževalcev. In to je vse, kar bo dober avtor rabil za prijetno življenje.

Pa bodimo konkretni: video, ki je v trenutku pisanja tega prispevka imel 432.419 ogledov.

Strošek izdelave tega posnetka? Drobiž. Tako za šalo recimo, da je 2% tistih, ki so si ogledali tale posnetek, kliknilo na nek oglas, ki se je v tistem trenutku pojavil na strani (ali med predvajanjem videa nekoč v prihodnje?). In da je cena klika bila klasično nizkih 0,2 € (takšna začetna Google AdWords tarifa). Rezultat? 1.728 €. Vprašanje, ki se odpira, je seveda povezano z odstotki, ki gredo avtorjem in odstotki, ki gredo sistemu.

Še večja priložnost se ponuja športnim klubom. Koliko lahko zasluži Barcelona za ekskluzivne posnetke treninga svojih nogometašev? Tu imate posnetek, ki je bil ogledan 20,724,332 krat.

1% klikov na oglase pri ceni 0,1 € na klik = 20.724 €. Potencial je namerno ekstremno znižan. Koliko takšnih posnetkov lahko naredi Barcelona v 1 tednu? Več, kot si jih lahko pogledamo.

Tudi NK Maribor ne bo imel majhnega prihodka na ta račun. Mogoče celo večjega od trenutnih sponzorskih prispevkov lokalnih radijcev in televizijcev? Vse kar rabijo, je kakšen digitalni fotoaparat, ki omogoča snemanje videa na 640x480 pikslov. Snema lahko kar trener za svoje potrebe ali kakšen mlad nadobudnež, ki spremlja svoje idole. Za navijače ni pomemben podpovprečen komentator in napisi na koncu posnetka, kdo je bil kamerman, realizator, montažer, urednik, glavni urednik, odgovorni urednik, direktor, sestrična, brat ali teta od kostumografa.

Med tem ko so večinoma vsi videli youtube kot "družabni medij" (in skladno s tem razvijali svoje video portale), se je največji med največjimi odločil narediti fantastičen k

Palčki in škratki so zakon!

Wed, 06 Feb 2008 00:00:00 GMT

So majhni, zabavni in če si želite pritegniti 70 milijonov potencialnih kupcev, enostavno nujni.
Nekaj najbolj pozitivnih odzivov na Male sive celice v Decembru smo dobili prav na naš palčkov ples. Kar je v celotni zgodbi prav neverjetno, pa je statistika uspešnosti spletne strani, ki stoji za tem.

Izdelavo strani je naročilo podjetje OfficeMax, ki je eno največjih podjetij na svetu za prodajo pisarniškega materiala. V svoji ponudbi ima tudi tehniko (televizije, predvajalnike,...). Stran je bila izdelana z namenom, da opozori potencialne kupce na to, da je OfficeMax tudi podjetje za nakupe v božičnem času (torej kot trgovina za nakup daril).

Kot lahko izvemo v prispevku na Marketing Profs, je stran v času od 20.11.2007 do 2.1.2008, ko je bila aktivna, imela naslednjo statistiko:

193 milijonov obiskov
123 milijonov ustvarjenih palčkov
60 palčkov ustvarjenih vsako sekundo
po obiskanosti je stran bila na 51. mestu (od vseh spletnih strani) v tem času
objavljena v naslednjih medijih: CNN, ABC World News, Fox News Good Morning America, Today Show, USA Today
400 ljudi je naložilo svoj palčkov ples na Youtube

na več kot 1/3 obiskovalcev strani je obisk te strani vplival tako, da so obiskali OfficeMax

Če vzamemo prvi del statistike kot impresiven, a dokaj nepomemben s prodajnega stališča (kaj nam pomaga 193 milijonov obiskov, če ne prodamo ničesar?), je predvsem pomemben zadnji del. V njihovo spletno trgovino je prišlo kakšnih 70 milijonov potencialnih kupcev?

Prav palčki pa so v celotni zgodbi očitno najbolj pomembni. OfficeMax je namreč k sodelov

Animoto: konec pocukranih powerpoint emailov?

Wed, 16 Jan 2008 00:00:00 GMT

Animoto: konec pocukranih Powerpoint emailov?
Mark Goren je izpostavil zanimivo orodje: Animoto (skoraj kot Kainoto ). Naložite nekaj fotografij, izberete glasbo (iz njihove baze ali svojega računalnika) in pustite aplikaciji, da naredi svoje. Rezultat?

Animoto je nastal z namenom, da bi ljudje prenehali pošiljati PowerPoint datoteke s svojimi ali drugimi fotografijami iz sanjskih dopustov. Narediti animoto in pustite ljudi uživati. Prosim, uporabljajte ga.

Samo orodje lahko kategoriziramo tudi kot "video za telebane" zaradi svoje enostavnosti. Istočasno ga lahko kategoriziramo kot "video za mala podjetja" zaradi rezultata, ki je veliko bolj profesionalen kot mnogi oglasi, ki jih lahko danes spremljamo na lokalnih televizijah.

Ne glede na to, da lahko naredite video v nekaj minutah, pa vseeno bodite pred tem pozorni na naslednje:

Ključno sporočilo in strategija komuniciranja

Najprej se vprašajte, koga boste nagovarjali in kaj želite sporočiti. Šele nato se lotite izdelave videa. Prav tako se vprašajte, kaj boste dosegli s takšnim sporočilom - pozitiven ali negativen učinek? Pozitiven ali negativen image?

nabavite ali izdelajte dobre materiale (še posebej fotografije)

To je še vedno prepogosto podcenjen del. Fotografije iz domačega digitalnega fotoaparata, ki jih naredi prodajalec ali sin/hčerka nekoga izmed zaposlenih običajno niso zanimive in celo delujejo negativno. Investirajte v dober material, saj se vam bo večkrat povrnilo.

Na dolgi rok ne moremo pričakovati, da bo to orodje zamenjalo profesionalna orodja za izdelavo videa. Enostavno obstaja preveč omejitev in težav za to. A vendar, če imate manjši marketinški proračun in rabite rezultate hitro ter učinkovito, je lahko to pravo orodje za vas. Zgornji video je bil narejen v nekaj minutah.
Animoto je mega!
DušanTOJESPE

Zaspani udeleženci prireditev?

Wed, 16 Jan 2008 00:00:00 GMT

Napaka organizatorja ali udeležencev?
Ta video so številni vzeli kot primer slabosti slovenskih politikov (če ne vidite posnetka, si ga lahko ogledate na tem naslovu):

A vendar, vprašanje za vse, ki se ukvarjamo z managementom prireditev:

Kdo je kriv? Udeleženci ali organizator? Ali ti isti ljudje zaspijo in torej ne jemljejo resno prireditve, če je ta drugače organizirana in zasnovana?

Osebno menim, da je glede na videno v tem prispevku bila predvsem slaba prireditev.

Natalija

Kaj smo ugotovili v raziskavi o managementu prireditev?

Zadovoljstvo četrtič: vizualizirajte si zadovoljstvo po pomembnosti dejavnikov

Tue, 15 Jan 2008 00:00:00 GMT

Eden najzanimvejših prikazov zadovoljstva zaposlenih ali kupcev je v kombinaciji s pomembnostjo dejavnikov.
<< Zadovoljstvo tretjič

Visoko zadovoljstvo zaposlenih z izgledom delovnega mesta je povsem irelevantno, če je zaposleni zelo nezadovoljen s svojo plačo. Preprosto povedano: če delate za 500 € na mesec, vam je povsem vseeno, da imate nova vhodna vrata in avlo z marmorjem ter LCD ekrani v recepciji.

Prav zato je pomembno, da ob ugotavljanju zadovoljstva z različnimi dejavniki spremljamo tudi njihovo pomembnost. To se v večini raziskav tudi izvaja. Vendar pogosto raziskovalci pozabijo na prikaz, ki zelo poenostavljeno in nazorno pokaže relativni položaj posameznih dejavnikov. Gre za naslednji graf:

Ker gre za dinamične dejavnike, ki skozi čas spreminjajo svoj položaj, je treba upoštevati relativno skalo in položaje arbitrarno od primera do primera, glede na želene rešitve. Cilj prikaza je, da ločimo v celotnem izboru tiste dejavnike, ki predstavljajo resnejšo težavo v zadovoljstvu od tistih, ki so relativno glede na ostale dejavnike manj problematični. Zato s pomočjo dveh presekov ustvarimo štiri skupine dejavnikov, ki jih poimenujemo po naslednji metodi:

Dejavniki, pri katerih je večje nezadovoljstvo in večja pomembnost (kritični dejavniki);

Pri teh dejavnikih je treba še posebej pozorno oblikovati ukrepe, saj obstaja verjetnost, da bi nenadne spremembe, brez intenzivnega sodelovanja zaposlenih pri planiranju le-teh, lahko povzročile negativne reakcije in povečale nezadovoljstvo s tem dejavnikom. Po potrebi dodatno analizirati morebitne reakcije na različne ukrepe, ali vzpostaviti intenzivno dvosmerno komunikacijo o teh dejavnikih in skupaj priti do kompromisnih rešitev.

Dejavniki, pri katerih je večje nezadovoljstvo, vendar manjša pomembnost (sprejemljivi dejavniki);

Gre za običajno redke dejavnike (običajno se pomembnost dejavnika veča z nezadovoljstvom), ki jih je treba enako pozornost obravnavati, vendar ne zahtevajo takojšnje reakcije, saj za zaposlene niso tako pomembni.

Dejavniki, pri katerih je manjše nezadovoljstvo in večja pomembnost (kooperativni dejavniki);

Pri teh dejavnikih lahko pričakujemo, da večji del zaposlenih celo čuti zadovoljstvo v zvezi z njimi, zato je smiselno predvsem izpostavljat

Slovenska spletna marketinška scena

Tue, 15 Jan 2008 00:00:00 GMT

Resnici na ljubo, puščava z redkimi oazami.
V preteklem letu sem verjetno največ časa namenil branju in komuniciranju preko Marketing profs. Ob tem, da so vsebine neobremenjene s slovenskimi "velikani" medijskega in tržnega prostora, so ljudje na blogu precej raznoliki. Predvsem pa komunikativni.

Nekaj dni sem se veselil vstopa piarovcev v spletni prostor. Predvsem vedno direktna in pronicljiva Natalija me je vzpodbujala h komentiranju.

Proti koncu leta so agresivno na trg vstopili (le s spletnim komuniciranjem) Spletniki. Direktno, udarno.

No, kar nisem mogel verjeti, da je to vse, kar premore slovenski spletni prostor na področju marketinga. Zato sem danes na hitro izvedel raziskavo. Google, povej mi, kaj se dogaja v Sloveniji na področju marketinga (brez agencijskih strani).

1. MM magazin. Nepojasnjeno. Nekoč verjetno vodilna revija v Sloveniji se ponaša s spletno stranjo, ki sodi v leto 2002. Razlogov je verjetno veliko, razumem.

2. RedOrbit. Odlično, mogoče preveč teksta in premalo slikic. :-) A vendar, strokovno, direktno, zanimivo. Če iščete informacije s področja optimizacije spletne strani. Sicer se članki pojavljajo preredko, a stran še živi. Verjetno.

3. mag. Janez Damjan. Odlično, končno en akademik s prispevki na spletu, zbranimi, premišljenimi. Zanimivimi in uporabnimi pogledi na marketing. Škoda, da manjka interakcija z uporabniki? A nima veze, vsekakor vir, ki ga je vredno pogledati tudi v prihodnje.

4. Boštjan Cokan. Pravi blog po domače s področja spletnega marketinga. Škoda, da ni pogosteje objav, a vendar vliva veliko upanja. Sploh, ker je verjetno Boštjan odličen strokovnjak s tega področja (kaj bi drugače počel na najdi.si?).

5. Lisac. Slovenski marketinški superbrand. Huh, mogoče mu manjka ta oznaka na strani? :-) Kakorkoli, za vsakogar, ki išče praktične nasvete in ideje, zanimiv vir informacij. Prodoren, direkten, zabaven (kakor kdaj) in strokoven le takrat, ko mora biti. Cool.

6. Nekako je v rezultate zašel tudi športni marketing iz Wordpressa. No, tega bi morali vsi slovenski športniki spremljati. Mogoče pa se le naučijo, kako iz svojega telesa narediti dober posel.

Stvarnost: lahko se pogovarjamo o web 2.0 ali web 5.0 ali 10.0. Dejstvo je, da slovenska marketinška scena nima nekih super zanimivih virov na spletu. Nekatere izmed teh strani so verjetno tudi precej obiskane (ali so bile), a vendar manjka komentarjev. Zakaj? Ker si ne upamo? Ker so vsebine nezanimive? Ali preprosto, ker ni časa?

P.S.: Če ima kdo še kakšen dober vir, prosim napišite.

<< Zadovoljstvo drugič Zadovoljstvo četrtič >>
Ena od stvari, ki me izredno zabavajo zadnja leta, je spremljanje raziskav zadovoljstva. Kupcev ali zaposlenih. Zelo tipično je, da vsebujejo kakšen takšen graf:

(Zadovoljstvo zaposlenih z dejavniki)

Običajno mu sledi interpretacija: zaposleni so dokaj zadovoljni s poslovnimi prostori in kakovostjo storitev, nekoliko manj z možnostmi za strokovni razvoj in izobraževanje,...

Če ste prejeli kakšen podoben rezultat, imate velike težave. Veliko večje, kot si predstavljate. Vaši zaposleni (ali kupci) so namreč nezadovoljeni. In kje je vzrok vaših težav?

V prvi vrsti v tem, da domnevate, da so vaši zaposleni »dokaj zadovoljni« z dejavniki, ki imajo višji rezultat. A vendar je raziskovanje, ki smo ga izvajali 5 let, pokazalo, da ta odgovor dejansko pomeni, da so zaposleni s tem dejavnikom v povprečju »nekoliko nezadovoljni«. Njihova pričakovanja namreč niso zadovoljena.

Da bi to odkrili, morate v prvi vrsti izvesti raziskavo, ki bo pokazala, kakšna so pričakovanja vaših zaposlenih (ali kupcev) in kakšna je njihova zaznava dejanskega stanja v primerjavi s pričakovanji. Rezultat, ki se pokaže tudi v najbolj prijetnih delovnih okoljih, je naslednji:

Črna črta prikazuje povprečna pričakovanja in modra črta povp

Web 5.4 bo raziskovalni raj

Fri, 04 Jan 2008 00:00:00 GMT

Leto 2007 je minilo predvsem v premajhni izpostavljenosti "starih" Google orodij.
Če je obodbje, ko se je razvil izraz "web 2.0", bilo zanimivo zaradi česa, je bilo zaradi pojava odličnih tržnih orodij, kot sta Google AdWords in Google Analytics. V kombinaciji omogočata bolj podrobno spoznavanje vedenja vaših kupcev, kot ste si kadarkoli mislili. Predvsem pa vas poučita o vseh zmotah vaših komunikacijskih prijemov.

V prvem si tako lahko povsem sami nastaviti oglaševalsko akcijo:

vpišete oglase,
izberete ključne besede, na katere želite, da se oglasi objavijo
določite stran, na katero naj obiskovalec pride, ko klikne na vaš oglas
določite, koliko želite plačati za takšen klik (da, sami izberete vrednost - recimo 0,05€)

Orodje vam pri tem celo pomaga z naborom ključnih besed in prikazom intenzivnosti konkurence pri posamezni ključni besedi ter preteklim iskanjem za temi gesli:

Že v tem delu pogosto ugotovite, da je mogoče vaše poznavanje ciljnih skupin površno. Ključne besede, po katerih iščejo uporabniki, so namreč pogosto drugačna od tistih, ki se nam dozdevajo, da so pravilna.

Najbolj zanimivo pa vse skupaj postane (za prave marketingarje), ko si ogledamo spletni obisk v Google Analytics. Že osnovni prikaz nam podaja številne informacije:

Spletni obisk lahko nato analiziramo na številne načine:

po obiskovalcih (od kod prihajajo, kakšna je njihov lojalnost, kako dolgo so na strani, koliko strani si pogledajo,...)
po "izvoru", od koder so obiskovalci prišli (kako so bili uspešni naši oglasi, koliko jih je neposredno prišlo na stran,...)
po vsebini (katere strani so bile najbolj obiskane, kako so se obiskovalci pomikali po vsebini,...)
po kombinaciji naštetih dejavnikov s primerjavo različnih obdobij, različnih kazalnikov,...)

Skoraj najlepše pa je, ko odpremo okno s svojo spletno stranjo in lahko opazujemo obisk neposredno na njej:

(na sliki je vidno število klikov na posamezni prispevek v malih sivih celicah)

Vse to lahko odlično kombiniramo še z orodjem Google trends, ki nam pokaže trend iskanja posameznih ključnih besed ali izrazov v Google-u v zadnjih 2 letih:

Prav razvoj vseh teh analitčnih orodij bo verjetno bistveno spremenil splet, kot ga poznamo. Že dosedanja raba je namreč odkrila, da ni vse zlato, kar se sveti.

In da je stari "web 1.0&quo

Nevarnosti organizacijskih pravilnikov

Thu, 27 Dec 2007 12:48:51 GMT

Vse je treba narediti "pravilno". Četudi kupec pri tem trpi?
Napake zaposlenih na operativnih mestih so lahko precej drage. Pogosto gre za manjše napake, kot je recimo nepravilno izpolnjen dokument ali podajanje napačne informacije. Škoda, ki nastane, je lahko precejšnja - od časa za popravljanje napake do izgube ugleda. Zato se izdelajo pravilniki in organizacijski procesi, ki bi naj zmanjševali možnost teh napak in optimirali delovne procese.

Vse lepo in prav, dokler ne pridete nekega dne v dežurno lekarno Mariborskih lekarn. Verjetno zaradi preprečevanja tovrstnih napak ali nekega podobnega razloga je strežba razdeljena na dve okenci: za tiste brez recepta in tiste z receptom.

Praznični čas, zima in gneča. Vrsta, ki je razvejana do vhodnih vrat. In nihče (razen izkušenih kupcev lekarniških izdelkov) ne ve, da sta dve vrsti s tem razlogom. In tako po 20 minutah čakanja pride pri okencu za zdravila z receptom na vrsto neka gospa brez recepta.

Ne bo šlo. Ni šanse. Nazaj v drugo vrsto in čakajte ponovno 20 minut. "Ampak imam 7 mesečnega otroka zunaj v avtu in...". Ne, ne gre. Pravila so pravila. Čeprav je blagajna za zdravila brez recepta 50 cm od mene.

Verjetno veste, kaj si vseh 20 kupcev, ki so bili takrat v lekarni (bolni in že tako ali tako nezadovoljni), misli o Mariborskih lekarnah.

Verjamem, da vas večina verjetno nima tako izdelanih pravil, a za vsak primer preverite. Opravite kakšen mystery shopping, preizkusite svoje procese in organizacijska pravila. Vedno se najde kakšna neumna malenkost, ki kupce spravi v ne-zadovoljstvo.

Natalija

Nosilna fotografija iz ImageAfter.

"Batina" klobasa?

Sun, 23 Dec 2007 00:00:00 GMT

"Koliko je dobil Zmago za oglase od SKB, v katerih nastopa"? Odvisno, katere škatle je odprl in kaj je imel v svoji.
Če še ne poznate "Zmageca Batino", verjetno res ne gledate televizije praktično nič. Rado ga ima staro in mlado, predvsem ženski del publike pa mu rad prinese kakšno dobroto ali drug delček svojega življenja. Je poosebljena dobrota po slovensko, zabaven, sproščen, nagajiv. Skratka, sanje vsake tašče.

In prav danes zjutraj je neka debata navrgla vprašanje: "Koliko je dobil za svoj nastop v oglasih SKB?"^*1. Zanimivo tržno vprašanje. Verjetno toliko, kot je(so) zahteval(i). In upajmo, da je zahteval dovolj. Kajti za vse ostalo je tu Mastercard

Dejstvo je, da lik, ki ga odlično igra Bojan Emeršič, ni samo lik, ampak znamka. Iskreno povedano, veliko bolj "superbrand", kot marsikatera znamka, ki se je uvrstila na ta "seznam"?

In ta znamka bi verjetno bila odlična tudi v obliki drugih izdelkov. Zakaj ne takole?

Namesto:

raje:

Verjetno marsikdo seveda ne bi z veseljem pojedel "batino", a istočasno obstaja verjetno precejšnja ciljna skupina, ki bi z veseljem zamenjala Poli(mer)^*2 z "batino".

In prav širina ciljne skupine, ki ljubi "Zmageca", je merilo, koliko je vreden takšen lik v oglasih, na izdelkih ali drugih tržnih prijemih. Velikost, kupna moč in potrebe, ki jih ima ta ciljna skupina so tisto, kar bi morali številni marketingarji po Sloveniji danes imeti v mislih, ko načrtujejo svoje strategije za leto 2008.

Dušan
^*1 - Iskrene čestitke snovalcem te kampanje. Odlična ideja in sploh ena redkih izvedb oglasov pri nas, kjer je naročnik bolj izpostavljen od agencije.

^{Treniranje prijaznosti
Sat, 22 Dec 2007 00:00:00 GMT
Če imate veliko strank, obstaja precej možnosti, da so vaši zaposleni neprijazni do njih.

Vstopiva v znano staro mariborsko gostilno "pri nekem drevesu", pozdraviva in le nekaj pogledov bližnjih gostov daje vtis, da naju je kdo opazil. Sprehodiva se po polnih prostorih, najdeva kotiček za 2 osebi in sedeva. Dokaj hitro se k mizi postavi "kelnerca", naju pogleda ter z očmi "vpraša", kaj želiva. Hrana je odlična, zato se tja dokaj redno vračava. Že kar vajena "domačega" odnosa. A le kaj si o tem mislijo turisti, ki so prišli na enkraten spust po pohorskih strminah?

Prav nič kaj bistveno drugačnega odnosa ne doživiš v večini mariborskih lokalov in restavracij z redkimi izjemami.

Zato cenim velike gostinske sisteme, kjer imajo prijaznost verjetno napisano v pogodbi o delu. Odnos, kot ga recimo doživiš v hotelu Piramida ali restavraciji "Pri treh ribnikih". Sploh ta je nenavadna, saj ob očitno pomanjkljivem številu osebja in gnečah vzdržujejo prijaznost. Ali pa odnos v nekaterih McDonaldsih, kjer imajo nasmeh ter zaključek "obiščite nas še kaj" neverjetno privzgojen.

Če imate torej veliko število strank in so vaši zaposleni zelo obremenjeni, začnite vaditi in trenirati prijaznost. Izdelajte si nekaj tipičnih načinov izražanja prijaznosti. Prijeten pozdrav, zanimiv zaključek. Pozitiven odnos do svojega dela in zadovoljevanja stranke. Trenirajte prijaznost pri svojih zaposlenih. Opozarjajte na odnos in če je treba, postavite to v opis delovnega mesta. Kajti nič druga vam ne bo tako pozitivno vplivalo na zadovoljstvo in lojalnost vaših strank.

In nič druga ne bo tako obogatilo vaš marketing, kot pozitivno vedenje zaposlenih.

"Poslovna" etika
Wed, 12 Dec 2007 12:48:51 GMT
Nekega dne smo v prijetni družbi kramljali o klasičnih temah: politika, družbeni sistem, korupcija, zapravljanje družnega denarja in premoženja. Vse, kar nas vsak dan tako po malem spravlja ob živce ali pa tudi ne.
In Julija se odloči, da mi naslednji dan prinese in posodi odlično knjigo »Ni takšne stvari kot 'poslovna' etika« Johna C. Maxwella.

Rad berem. Tako knjige o marketingu in psihologiji, kot številne druge vire. A vendar se ne spomnim, kdaj sem nazadnje sploh pomislil, da bi prebral nekaj o etiki (ki je tako samoumevna). In ne morem mimo občutka, da se je to področje zdelo nekako »neuporabno« za branje in študiranje. Zakaj ne bi raje bral nekaj, kar bi lahko »že danes uporabil v svojem poslu« (ja, enega tistih številnih nasvetov, kako obogateti v 41 »enostavnih« korakih)?

Kot tipična ameriška »knjižica« je tudi to zdrselo skozi moje roke praktično v dveh resnih popoldnevih. In pokazalo veliko uporabnih vrednosti. Kaj je najbolj zanimivo in pogosto pozabljamo? Etika dviguje ugled in s tem poenostavlja ter znižuje stroške vseh nadaljnjih marketinških aktivnosti.
In zakaj je tako težka? Ker na kratek rok lahko pomeni manj prodaje in nižjo tržno uspešnost. Etika je pogosto (vsaj navidezno) v nasprotju z hitro rastjo prodaje in uspešnostjo. In prav to je po oceni Johna eden glavnih povodov za nastanek t.i. »poslovne« etike.

Knjiga z »zlatim pravilom« odlično odgovarja na vprašanja tipičnih poslovnih (in tudi drugih) situacij, v katerih se odvija kompromis med etiko in hitrim doseganjem uspešnosti. Zlato pravilo je enostavno in kot avtor odlično ugotavlja – univerzalno za vse kulture: ne naredi drugemu, kar ne bi želel, da drug naredi tebi.

Vendar knjigi manjka mogoče kakšen drug ključen odgovor: kako ravnati, kadar s svojo odločitvijo vplivaš na dve osebi in ni možno narediti odločitve drugače, kot da eni osebi narediš nekaj, kar ne bi naredil sebi.

Web 5.3 bo RSS 3.0
Thu, 06 Dec 2007 00:00:00 GMT
RSS je zanimiva zgodba. Tako lep, tako pameten, tako prijeten. A tako tik pred eksplozijo navdušenja.
(nadaljevanje prispevka o Web 5.2)

Za tiste, ki še morebiti ne veste (verjetno vas je vsaj 50% v tem trenutku, tako da vas sploh ne rabi biti sram) – RSS je »Really Simple Syndication«. Še vedno si ustrezno skušam prevesti tale izraz:

Res Preprosto Zlaganje?

Res Preprost Sindikat? :-)

Res kompliciran način, da poveš »novice«? (OK, mogoče pa res ni tako preprosto)

Kljub temu, da mnogi to zadevco uvrščajo v tako imenovan Web 2.0, gre za precej starejši »izum«. Eden od »pionirjev« je bil tudi Microsoft, čeprav mu tega mnogi ne bi priznali. Že v Internet Explorer 3 (trenutno se uporablja verzija 7) so uvedli »kanale«, ki so po svojem delovanju predstavljali podobno zadevo.

Kanali so se od običajnih spletnih mest razlikovali po tem, da je ob vsaki spremembi vsebine, uporabnik bil o tem obveščen (če si je to seveda izbral in želel). Po funkcionalnosti gre za isto zadevo, kot pri RSS. Če se naročite na nek »kanal«, boste ob vsaki spremembi na tem kanalu dobili sveže informacije na vaš ekran. Da bi to bilo možno, morate imeti ustrezen RSS bralec (program, ki bere vsebine iz teh kanalov).

Če smo še bolj konkretni: če želite vedeti takoj, ko je na Malih sivih celicah nov prispevek, si namestite RSS bralec in kopirajte povezavo na poslovna znanja vanj. Zadeva je odlična v določenih primerih. Eden takšnih je uporaba RSS bralcev na mobitelu ali dlančniku:

Kadarkoli kjerkoli kogarkoli čakam, lahko tako v miru preberem kakšne zanimive novice, ki si jih redno prenašam na svoj mobitel. Verjetno boste takšne bralce v prihodnje imeli povsod – v avtomobilu na »avtoradiu«, na hladilniku, na WC-ju (vsaj v lokalih), na mizah v lokalih,… In novice vam bodo povsod dosegljive. Sveže, pravkar vnesene s strani avtorja, naj bo to kdorkoli.

Kje pa je težava, da kljub več kot desetletnemu obstoju tovrstnih tehnologij še vedno mnogi tega ne uporabljate? Informacije, ki same pridejo na vaš ekran? Najverjetneje v tem, da ni resnično tako velike potrebe po tem. In da je RSS dejansko le dodaten kanal za pridobivanje informacij, ki jih imamo tako ali tako preveč. In da so tiste najbolj zanimive novice, ki si jih želimo spremljati, od že tako ali tako najpopularnejših medijev. In da nekako nimamo časa, da bi ves čas spremljali nove in nove novice. Da je še tisti čas med malico, ko »posurfamo« po priljubljenih straneh, prav dovolj.

Po drugi strani pa je zagotovo za nekoga pomembno, da spremlja, kaj se novega dogaja pri vas. Ali ste uvedli nov izdelek, imate novo zamisel, ali boste nadgradili izdelek, ki ga že imajo. To so vaši kupci, partnerji, dobavitelji. In ker je za njih to tako pomembno, zagotov

Web 5.2...
Sun, 25 Nov 2007 00:00:00 GMT
... bo poln virusov.
(nadaljevanje prispevka o Web 5.1)

Tistih virtualnih seveda. Virusov, ki bodo najedali vaše premoženje. Sploh, če imate malo večji imperij, katerega vsak kotiček ne morete kontrolirati.

Dejstvo je, da internet že od svojega nastanka sili v fragmentacijo trga. Zadovoljiti je možno majhne ciljne skupine. Posameznik lahko virusno okuži množice brez velikega truda. Glas o napaki se širi z "megabitno" hitrostjo. Pri tem sploh ni pomembno, ali se nekaj imenuje blog, forum ali komentar.

In če ste veliki, obstaja veliko možnosti, da je nekje v vaši organizaciji nekdo, ki je nezadovoljen s plačo, odnosi, privatnim življenjem ali pač kar tako nezadovoljen. In bo vaše stranke vedno znova spravil v obup. In te stranke bodo širile glas o vaši slabi kakovosti brez zadržkov. Ob vsesplošni integraciji komunikacijskih kanalov bo lahko nezadovolj(e)na stranka povzročila hiter upad povpraševanja po vaših izdelkih. Dovolj bo slaba ocena in komentar vašega izdelka na priljubljenem spletnem mestu. Izkušnja se bo virusno prenesla na vse potencialne kupce, ki se bodo soočili z informacijo, da vaš izdelek morebiti le ni tako kakovosten kot konkurenčni.

Vse te viruse vam bo prinesel web 5.2. In pri tem vam tehnologija ne bo pomagala. Lahko boste imeli najboljše programerje, komunikologe in »spletne guruje«, ki vam ne bodo mogli pomagati. Pomagali vam bodo lahko le vaši zaposleni, ki bodo tako ali drugače reagirali na takšne izzive.

So pripravljeni na virusno verzijo spleta: Web 5.2?

Fotografija iz: http://www.flickr.com/photos/34828812@N00/27216541/

Dušan

Bančne igre
Sat, 24 Nov 2007 00:00:00 GMT
Vsakoletne bančne igre so bojda pestra zadeva. Druženje, zabava, opojna sredstva in razne sprostitve. A vendar tokratna tema malih sivih celic ne bo "teambuilding", ampak celostna podoba ter vpliv imena na tržno uspešnost.
S celostno podobo se namreč še posebej bančniki radi igrajo. Ustvarjajo znamke, dodajajo imena, spreminjajo slogane. Bančni skladi so »prepotovali cel svet imen (balkanski, azijski, južnoameriški,...)«, zato se zdaj odpravljajo že v vesolje.

In tako so se v neki korporaciji odločili spremeniti ime ene izmed svojih bank iz Bank Austria v Unicredit. Ena znamka, en marketing, en strošek?

Skupaj s tem so sprožili oglase, ki so tipično sladkobni, nezanimivi in predvsem (kot se za oglaševanje finančnih skupin spodobi) ne oglašujejo banke, ampak lepo življenje.

Kaj so pridobili? Verjetno nižje stroške korporacije. Kaj so izgubili? Pomemben del strank iz vzhodne Slovenije, ki ne zaupa Italijanom. Krožijo celo komentarji, da so bili doslej sprejemljivi in zanesljivi "jodlarji", zdaj pa so "mafija".

Verjetno slovenska štajerska in pomurje niti nista opazna niti pomembna z vidika predsednika uprave celotne korporacije. Bistveno pomembnejše vprašanje je, kaj se dogaja v Avstriji in Nemčiji, na Češkem? Verjetno podobno, kot bi se v Sloveniji, če bi se Nova Ljubljanska banka preimenovala v "Roma bank"?

Bančne igre so verjetno prijetna stvar in prav mika me, da bi se jih kdaj udeležil. A vendar, igranje bančnikov z marketingom in celostno podobo je povsem druga reč. Boleča, nevarna, tvegana. Vsekakor pa poučna za vse, ki ste začeli razmišljati o prenovi svoje celostne komunikacijske podobe ali združevanju kakšne vaše podznamke v eno novo. Previdno.

Fotografija iz: Royalty free stock photography

Dušan

Kreativa, kreativa, kreativa
Thu, 22 Nov 2007 00:00:00 GMT
Odlična ideja. Kreativna. Zabavna. Odbita. Seksi.
Škoda le, da ponovno manjka strokovnosti.

Veste zakaj?

Dušan

Živalski marketing
Tue, 20 Nov 2007 00:00:00 GMT
Katera žival lahko predstavlja vaš izdelek?
Tiger ali ... opica?

Dušan

Web 5.1 pa bo res...
Sat, 03 Nov 2007 00:00:00 GMT
...rešil vse vaše tržne izzive seveda. :-)
(nadaljevanje prispevka o Web 5.0)

Velik fenomen Web 2.0 so "družabni mediji" (social media):

1. Facebook

2. Linkedin

3. MySpace

4. YouTube

5. Y360

6. Hi5

7. Last.fm

8. ...

In kaj je njihov fenomen? Vpišete se, poveste nekaj o sebi (najljubša glasba, filmi, hrana,...), naložite nekaj osebnih fotografij in v nekaj dneh imate stotine novih prijateljev. "Začnete se družiti." Se pogovarjate, izmenjujete mnenja, priljubljeno glasbo, imate on-line zabave in z malo sreče si najdete celo ljubezen svojega življenja.

Ker gre za milijone uporabnikov, pa lahko seveda enostavno oglašujete svoje izdelke in storitve neposredno na ekranih uporabnikov teh sistemov. Ko se uporabniki pogovarjajo o težavah z avtomobilom, jim ponudite svoj servis. Idealen svet.

Idealen svet, ki so ga večinoma naredili... programerji. Mladi programerji. Za ljudi, ki imajo močno potrebo po družabnem življenju. Za ciljne skupine, ki si želijo novih poznanstev, vez, ljubezni... za mlade. Za tiste v polnem kariernem zagonu (kot recimo številni mladi marketingarji iz ameriških velemest, ki jim družabni mediji predstavljajo revolucijo v trenutnem življenju). Za ciljne skupine, ki v življenju nimajo družine, veliko prijateljev, drugih poznanstev ter vez.

Ti »družabni mediji« imajo veliko število uporabnikov. In so po mnenju številnih marketingarjev po svetu izjemen fenomen. Priložnost, ki je ne smete zamuditi. Vendar številni pri tem pozabljajo, da gre za priložnost v ciljnih skupinah, ki uporablja te medije. Številne ciljne skupine pa ne sodijo v to kategorijo. Zakaj, je odlično opisal Tangerine Toad.

In prav zato vam družabni mediji ne bodo rešili vseh tržnih izzivov. Kvečjemu vam bodo povzročali sive lase, če ne boste dobro izvajali vseh drugih tržnih aktivnosti. Če boste imeli slab izdelek, ki ga uporabljajo te ciljne skupine, se bo med njimi hitro razširil glas o slabi kakovosti vašega izdelka. Če boste imeli dober izdelek in prijazno osebje, se bo hitro razširil dober glas o vas. Predvsem se bo znotraj ciljnih skupin, ki uporabljajo te medije, hitro širil glas o vaših izdelkih in storitvah, če boste na katerikoli izmed ekstremnih strani (dobri, slabi).

Vsekakor pa bo razvoj v prihodnjih letih verjetno prinesel mariskaj novega, na kar je treba biti pozoren:

1.    Uporabniki bodo skoraj nezavedno izmenjavali podatke o tem, katere izdelke uporabljajo (z dovoljenjem za spremljanje nakupov boste recimo dali možnost svojim »prijateljem«, da se v trenutku nakupa odločijo za izdelek, za katerega ste se odločili vi). S tem se bo zmanjšal vpliv oglaševanja, saj se bo povečal vpliv »govoric«.

2.    Konkurenca bo lahko sprožila »slabe govorice« o vas, ki se bodo hitro razširile. Če ne boste reagirali, boste imeli težave.

3.    S spremljanjem vsebin boste imeli na dlani tržno raziskovanje. Informacije, do katerih ste včasih lahko prišli z dragimi raziskavami, so dosegljive z nekaj kliki. Kako se uporabljajo vaši izdelki, kaj so največje napake, težav

Jesenska kadilska ohladitev
Sat, 20 Oct 2007 00:00:00 GMT
Sobota, 20.10.2007, je dan državljanske nepokorščine. In tržne ideje za gostince so se kar nabirale.
Že ob 00:01 v kmečki turizem vstopi »borec« s cigaretom v roki in ga po kratkem prepiru z natakarico in debati s prijatelji ugasne.

Sredi dneva pridem v znan lokal v centru mesta. Vse je zasedeno, zračenje slabo, kadilcev ni v lokalu. Ker je polno, sedem zunaj na svež zrak, rahlo sonce skozi oblake prav prija. Uživam v pisanju novih prispevkov in branju marketing profs blogov, ko pride odlična in eminentna mariborska režiserka. Borka za pravice kadilcev. Po telefonu pokliče lastnika? in mu poda prav zanimiv predlog. Mize zunaj naj bodo rezervirane za kadilce. »Neverjetno, vse so polne in večinoma zasedene z nekadilci! To ni fer! Kadilci imamo pravico biti zunaj, nekadilci naj bodo noter!« S svojo idejo celo napade natakarja, ki se spretno izmuzne, da je le natakar.

Pustimo ob strani diskriminacijo (da nekadilci nimajo pravice zasedati določenih miz je isto, kot da teh miz ne bi smeli zasedati recimo homoseksualci: gre za diskriminacijo). Tudi kadilci čutijo diskriminacijo v tem primeru.

Pomembneje za tole stran: ali gre za kreativno tržno idejo za gostince, ki jim posel "upada"? Kaj bi prinesli takšni napisi na mizah:

Povečanje ali zmanjšanje prometa? Pozitiven ali negativen image? Spremembo vedenja porabnikov?

Glede na to, da je lokal bil do vrha poln, se mi je pravzaprav pojavilo drugo vprašanje. Ali so kadilci dovolj velika ciljna skupina, da se splača gostincem podrediti ponudbo njim? Ali najti drugo ciljno skupino? Recimo ljubitelje živali? Ali pa ljubitelje rock glasbe? Ali ljubitelje klasične glasbe? Ali ljubitelje kitajske hrane? Torej imeti na mizah takšne napise:

Dušan

Nosilna fotografija iz: http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Aprt.jpg

Previdno bobnajte
Mon, 15 Oct 2007 00:00:00 GMT
Zlati boben odmeva kot vedno. A previdno, če želite tudi sami bobnati. Prav možno je, da mečete denar skozi okno.
Bobnarji bodo zagotovo ponovno presenečali. Nas nasmejali, šokirali, razveselili in požalostili. Na splošno lahko rečemo, da pravzaprav "kreativci" nimajo težav z ustvarjanjem. Tudi med "najboljšimi v letu 2006" lahko najdemo veliko število zabavnih:

Večja težava je strokovnost. Takšna, ki je recimo vidna v tem oglasu:

Kakšna je temeljna razlika med "najboljšimi v letu 2006" in oglasom za Ariston? V tem, da ima oglas za Ariston logotip podjetja že na začetku oglasa. Večina "kreativnih" oglasov namreč tega nima.

To je eden največjih problemov v slovenski in tudi tuji oglaševalski produkciji. Logotip ali ime podjetja se enostavno izgubi v celotni zgodbi in s tem znižuje učinkovitost oglasa. Začne se z napisom agencije (avtorski podpis) in konča z logotipom podjetja. Podjetje plačuje oglaševanje za agencijo.

A vendar je to le ena izmed pasti sodobnega oglaševanja. Zagotovo jih je še veliko več. Na eno zanimivejših pasti, ki sem jo opazil te dni, pa opozarja Bryan. In vaša mnenja? So vaši oglasi kreativni in učinkoviti ali le kreativni? Oglašujejo vas ali celo vašo dejavnost? Ali so tako kreativni, da je vse drugo nepomembno?

Dušan

Web 5.0 bo rešil vse vaše težave
Sun, 14 Oct 2007 00:00:00 GMT
Letos (lani, predlani?) je med nas zajadral web 2.0. Rešuje vse svetovne težave komuniciranja, marketinga in prodaje. Ko bo prišel 5.0, boste le še sanjali dobre stare čase...
Stare dobre čase, ko je obstajal Web 1.0. Verjetno zanj še niste prav slišali, kot tudi ne za verzijo 1.5. Nobena od njih ni bila prodajni hit. Čeprav se pravzaprav sploh ne razlikujeta od verzije 2.0, ki drvi po marketinških brveh.

Vsekakor je treba priznati, da se je svet precej spremenil od daljnega leta 1992 (93?), ko sem začel "surfati". Hitrosti so višje, ljudje poznajo "e-mail" in dokumente tiskamo praktično le še zaradi državnih ustanov. A vendar, eksplozija "najbolj pomembnih" tržnih orodij na spletu se je začela v zadnjih mogoče 2-3 letih. RSS, blogi, SEO, spletni video, spletno oglaševanje, družabni mediji. Neverjetno zadeve, ki obljubljajo, da boste z njimi zaslužili bogastvo, če jih boste uporabili na pravilen način. Ali pa boste propadli, če jih ne boste uporabljali.

In resnica? Been there, done that, bought a t-shirt. Res je, marsikaj od tega ne smete prezreti, ker bo pomembno vplivalo na gospodarstvo. In razvoj bo hitrejši, kot si verjetno mislite. A vendar, preden se spustite v divjo borbo za svoj spletni prostor, ustvarite srce svoje znamke. Obstaja precejšnja verjetnost, da ima večina vaših kupcev čustva. Da je vedenje porabnikov na vašem trgu drugačno.

Borba na spletu, ki se je šele prav začela, vam žal ne bo rešila prodajnih ali drugih marketinških težav. Vsaj dolgoročno ne. Zakaj? Več v nadaljevanjih, ko bomo odkrivali, kako vam bodo posamezna orodja Web 5.0 pomagala in kako nagajala.

Dušan

Mogoče pa vam bo lahko pomagal Web 5.1?

Poletna kadilska vročica: potreba po priznanju in spoštovanju
Sun, 16 Sep 2007 00:00:00 GMT
Poletje je prineslo spremenjen protikadilski zakon in izpostavilo zanimivo neizkoriščeno marketinško luknjo.
Se še spomnite trenutkov, ko ste sami ali vaši prijatelji in prijateljice začeli kaditi? Večinoma gre za najstniška leta, ko se razvije potreba po priznanju, spoštovanju. Cigaret je eden najlažjih načinov in tisti, "ki so si upali", so bili prvi frajeri (in frajerke). Nekateri seveda iz radovednosti, vendar številni prav zato, da bi bili v družbi priznani, spoštovani. "Jaz kadim, kaj pa ti?".

In prav to poletje so večini kadilcev vzeli spoštovanje. Sicer nikotin in drugi škodljivi dodatki v cigaretih ustvarjajo odvisnost, ki presega potrebo po spoštovanju. A vendar je bilo zelo opazno, da so bili kadilci ogorčeni nad "jemanjem osebnih pravic". Ogorčenje je segalo do najvišjih institucij v državi in celo mnogi novinarji so se zgražali nad zakonom, ki krati njihovo pravico do kajenja.

Sploh pa zakon kadilcem ne prepoveduje kajenja in fizioloških užitkov, povezanih z njim. Kajenje je še vedno povsem legalno. Vendar ne na krajih, kjer posega v osebne pravice drugih. Torej gre za kratenje potrebe po priznanju, potrebe po druženju, potrebe po biti del družbe in njen spoštovan član. S prepovedjo se je pravzaprav kadilce postavilo v vlogo, kjer več niso spoštovani. So nezaželeni v lokalih, kjer so do včeraj bili uveljavljeni člani družbe (celo na nek način ustvarjali atmosfero).

Poseglo se je v zadovoljevanje potreb kadilcev po spoštovanju, ne po kajenju. Kajenje v javnih prostorih namreč zadovoljuje potrebo po spoštovanju in druženju, ne potrebe po kajenju.

In na to potrebo v poslovnem svetu prepogosto pozabljamo. Potrebo po priznanju, spoštovanju. Ne le v človeških virih, kjer je jasno, da zaposleni rabijo zadovoljitev te potrebe. Tudi v marketingu, kjer kupcem premalo krat izkažemo, da jih priznavamo in upoštevamo njihova mnenja. Kot smo lahko videli v tem nenavadnem poletju, pa gre za močno potrebo.

P.S.: spoštovani kadilci, tole ni naperjeno proti vam ali na drugi strani proti protikadilskemu zakonu. Je le dober primer, ki lahko koristi v tržno-poslovnem razmišljanju.

Dušan

Prireditve: načrtovanje danes, izvedba jutri
Sat, 15 Sep 2007 00:00:00 GMT
Nekako smo se privadili na to, da kratko načrtujemo in hitro izvajamo. Časa ni, zahteve so. A kaj je pri tem "higienski minimum"?
Projektni načrt najmočneje vpliva na uspešnost prireditve. To je pokazala raziskava, ki vam jo tokrat podarjamo. A vendar, kolikokrat se prireditve resno načrtujejo - in predvsem, kako resno? Kolikokrat si naredimo recimo mrežno strukturo ciljev, ki jih želimo doseči?

Kolikokrat si sploh zapišemo cilje in jih nimamo le v glavi? In kdo še ima danes čas za resnični projektni načrt prireditve?

Veliko medijsko odmevnih in uspešnih prireditev izvajajo ljudje, ki so izjemni praktiki, vztrajni in odločni ter predvsem polni energije. Njihova vnema in trud pritegne množice. In dvomim, da si vsak izmed njih pripravlja podrobne načrte. Veliko aktivnosti in priprav se odvija spontano, po občutku, veliko aktivnosti se improvizira.

A vendar naše izkušnje kažejo, da je vsakič, ko je bil narejen projektni načrt, prireditev bila veliko uspešnejša. Predvsem doseženi cilji. Zatorej, miško in tipkovnico v roke, zberite ekipo in začnite načrtovati vse vaše prireditve. "Higienski minimum" je vsaj seznam aktivnosti za vsakega člana ekipe s časovnimi omejitvami.

Natalija

Zadovoljstvo drugič: čustvo, stališče ali zgolj beseda?
Fri, 14 Sep 2007 00:00:00 GMT
Beseda zadovoljstvo (ang. satisfaction) izvira iz latinskih besed satis (dovolj) in facio (narediti). In zadovoljiti torej pomeni »narediti dovolj«.
<< Zadovoljstvo prvič   Zadovoljstvo tretjič >> Pri izvoru besede zadovoljstvo je zanimivo to, da sploh ni povezana s čustvi ali stališči, kot radi v površnem razmišljanju povezujemo. Skladno z izvorom bi lahko besedo recimo uporabili v povsem drugih pomenskih zvezah (če ne bi zaradi pogovorne rabe besede zvenelo nelogično):
Da bo projekt končan pravočasno, smo zadovoljili (naredili dovolj)
Da voda več ne bo puščala iz pipe, smo zadovoljili (naredili dovolj)
…

Očitno je, da osnovni pomen besede sploh ni nujno povezan s človeškimi čustvi ali potrebami, ampak se je očitno skozi pogovorno rabo ta povezava ustvarila.
Splošna raba besede zadovoljstvo je sicer običajno zelo blizu temu, da z njo opišemo določeno fiziološko in/ali psihološko stanje in v pogovornem jeziku lahko pomeni čutenje (čutim, da sem zadovoljen). Vendar moramo pri tem razumeti, da gre za pogovorni jezik, v katerem je beseda »zadovoljen« v določenem obsegu nadomestila besede in kombinacije besed »vesel«, »srečen« in pomeni širši kontekst pozitivnih občutkov, ki nastanejo kot posledica več pozitivnih čustev hkrati.
Ko nekdo namreč reče, da ni zadovoljen z nečim, to pomeni, da doživlja negativna čustva – razočaranje, strah, jezo,… Močna negativna čustva se običajno tudi ne interpretirajo kot »…močno sem nezadovoljen…«, ampak »…besen sem…«.
Zanimivo je, da tudi v raziskavah anketirani večinoma ne ostajajo pri besedi zadovoljstvo, kadar gre za opisovanje tega pojava. Giese in Cote (2000, str. 1) ugotavljata, da pri poglobljenih intervjujih uporabniki opišejo zadovoljstvo kot določeno čustvo, ki se pojavi kot reakcija na določen pojav. 64% anketiranih je dejansko spremenilo besedo »zadovoljstvo« v drugačen izraz (kot ljubezen, navdušenje, evforija,…).

Kaj je torej zadovoljstvo? Beseda, ki je v pogovornem jeziku nadomestila kombinacijo drugih čustev, ali kaj več?

Dušan

Grdi rački
Thu, 13 Sep 2007 00:00:00 GMT
Sprijaznimo se - priljubljenost marketingarjev je precejšnja. Ko se je treba na trgu pokazat in biti boljši od konkurence. Drugače pa smo prav grdi rački. :-)
Priznam, delno me je k tej temi vzpodbudil piar.si blog prispevek Natalije, ki je razkrila del človeških odnosov v našem poslu. Marketingarji smo pogosto zaznani kot nujno zlo. Krivi za "komercializacijo", pretirano "reklamiranje", "zavajanje potrošnikov" in vrsto drugih grehov. Enostavno ni dneva, da v kakšnem mediju ne bi našli negativne plati marketinga. Smo pravzaprav grdi rački v marsikaterih očeh.

Največji del tega problema je, da se pri komuniciranju mnogi naši sodelavci res trudijo, da bi prodrli v vse pore našega življenja. Zadnje dni najbolj vroč primer je prodor oglaševanja v Youtube posnetke. Ideja, ki je pošteno razjezila celo nekatere marketingarje.

A vendar, neumnost, za katero so krivi grdi rački? Niti ne, kot je zelo enostavno napisal Jim. Gre le za odziv na potrebe ciljnih skupin. Gre le za zadovoljitev potreb. Če jih ne bi Youtube, bi jih kdo drug. In Youtube bi čez nekaj let prenehal obstajati.

In to je tisto, kar večinoma marketingarji ne znamo dovolj dobro pojasniti. Ne gre za pokvarjeno željo po komercializaciji in agresivni prodaji. Gre za vprašanje obstoja. In ta je povezan le s tem, kdo bolje zadovolji potrebe svojih ciljnih skupin. Kdo želi obstati in kdo propasti. In s tem se ukvarjamo marketingarji. Seveda so med nami grdi rački, ki se ukvarjajo še s čim drugim in žal njihove poteze občutijo mnogi kupci. A vendar, to ni marketing.

Dušan

Tržno vedenje zaposlenih: 10 minut grenke resnice
Wed, 12 Sep 2007 00:00:00 GMT
Na poti od doma do pisarne v sicer prijetnem jutru doživim 10 minut grenke resnice o vedenju zaposlenih.
Začne se pri izvozu iz parkirišča. Delavci Snage so bili očitno jezni, ker jim nihče ni dvignil "rampe", ki preprečuje dostop na parkirišče. Sosed, ki to običajno počne, je bil na dopustu. Zato so kesone pustili tik ob rampi, da je bil prevoz nemogoč. "Pospravite si jih sami nazaj" je bilo nevidno sporočilo zaposlenih tega podjetja.

Že nekaj trenutkov za tem po cesti pridirja službeni avtomobil nekega elektro podjetja (imena žal nisem uspel razbrati) in v naglem prehitevanju skoraj povozi starejšo žensko na prehodu za pešce. Pri tem seveda želi s kretnjami rok nekaj dopovedati, a večina nas še ni dojela, kaj vse se je pravzaprav zgodilo, zato tega ne razumemo.

Med čakanjem na kratek opravek Natalije sedim v avtu in opazujem nekaj taksistov med pogovorom. Gospa srednjih let, taksistka, se odpravi k svojemu vozilu in tik preden vstopi, na tla odvrže še kadeč cigaret.

Običajne človeške navade, čustva in dejanja. Nič pretirano nenavadnega, če ne bi ti isti ljudje seveda bili zaposleni v podjetjih, katerim ustvarjajo image in ugled. In pri taksistih - celo ustvarjajo image in ugled našega mesta. Na trgih, kjer smo odvisni od tega ugleda. A ni skrajni čas, da se začnemo ukvarjati s tržnim vedenjem zaposlenih?

Dušan

Zadovoljstvo prvič: ali je zadovoljstvo "kupcev" resnično pomembno?
Wed, 15 Aug 2007 00:00:00 GMT
Sprijazimo se: zadovoljen kupec je nabolj zlorabljena fraza zadnjega desetletja v slovenskem podjetništvu
Zadovoljstvo drugič
Resnica nekega poletja: nezadovoljne množice turistov, ki se 6 ur vozijo 60 km: skozi Slovenijo. Besni, nergavi in razočarani uporabniki te iste ceste pridejo vsako leto nazaj. Rabijo to isto cesto vsako leto znova. Zakaj bi torej ministra za promet sploh skrbelo njihovo zadovoljstvo? Lojalnost je naravnost izredna.
Nasprotje: v priljubljeni mariborski restavraciji sem "že" drugič dobil hladno juho. Verjetno me ne bo nazaj dolgo časa.
Ekstrem: razjarjen uporabnik Siol-a posname sporočilo, ki virusno obkroži Slovenijo. Vsakih toliko časa ga poslušam ponovno, da se nasmejim.

Dopustniško tragikomedijo in druge zabave na stran, sprijazimo se: zadovoljen kupec je nabolj zlorabljena fraza zadnjega desetletja v slovenskem podjetništvu. Kolikokrat ste jo videli in prebrali? Celo zapisano v vizijah in poslanstvih. V strateških ciljih. In kolikokrat ste bili resnično zadovoljeni s strani teh podjetij?

Vsekakor se na načelni ravni vsi strinjamo, da je zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, dobaviteljev, lokalne skupnosti in drugih deležnikov pomembno za dolgoročno uspešnost podjetja. Vendar - tako pomembno, da se z njim ukvarjamo na mesečnih sestankih uprave? Ali le tako pomembno, da vsako leto pregledamo opazovanje na osnovi ISO-standard-anket in podobnih "raziskav zadovoljstva"?

Kaj menite? Kje je zadovoljstvo kupcev v vašem sistemu prioritet? Če bi bili minister za promet, ali bi se ukvarjali s problemom nezadovoljstva med turisti na štajerski "peš poti"? Če bi bili lastnik priljubljene mariborske restavracije, ali bi pazili na primerno temperaturo juhe? Če bi bili Siol, ali bi kaj ukrenili pri verižni reakciji nezadovoljstva?

Dušan

Teambuilding ali "gradnja skupine"?
Sun, 15 Jul 2007 00:00:00 GMT
Kar nekaj debat zadnje čase se je vrtelo okrog skupina-gradnje. Jadranje, adrenalinski park ali gradbeništvo?
S teambuildingom se ukvarja(m)jo številni najrazličnejsi strokovnjaki, od psihologov do nekdanjih športnikov (veteranov). Verjetno je tudi to eno od področij, podobno kot marketing, kjer smo vsi dovolj pametni. A vendar se mi zastavlja vprašanje, ali sploh vemo, kaj je team buliding? Jadranje, adrenalinski-park, ali gradbeništvo?

Enega bolj zanimiv mailingov mi je prav danes poslala Mateja iz BM Consultinga. Iz vsebine je bila jasno razvidna izkušenost in usmerjenost v dejavnike vedenja zaposlenih. Kot so napisali, se v timskih igrah in izzivih dotaknejo štirih ključnih področij uspešnega tima - empatija, pozitivno nestrinjanje, deljena odgovornost in zdravo zaupanje.

Nekaj naših izkušenj, ki so vključevala elemente team-buildinga, kaže, da so obstajali pozitivni učinki na vzdušje in razumevanje v skupinah. A vendar se zdi, da je team building nekoliko preozko obravnavan, procesi premalo razviti, vlaganja prenizka. In sploh, da se team-building obravnava kot družaben dogodek, ne kot proces, ki se nikoli ne konča.

Kakšno je vaše mnenje in izkušnje s to popularno tematiko? Je team building dovolj za uspešen team? Ali je team buliding "dan v naravi" ali dolgotrajnejši proces? In ali bi morali team building razvijati še naprej?

Dušan

Postanite G-eco
Sun, 15 Jul 2007 00:00:00 GMT
Ostanite BMW ali postanite G-eco. Prihodnost je vaša.
Na Kainotu bomo do konca leta postavili eko cilje do leta 2010. K temu nas je vzpodbudila proaktivnost Google-a v preteklih tednih. Korporacija, ki nima proizvodnih hal in ne proizvaja izdelkov iz velikih smrdljivih strojev, bo naredila svoj prispevek k naši prihodnosti. Znižali bodo porabo energije svojih podatkovnih centrov, povišali porabo obnovljivih virov energije, investirali v inovativne projekte, podprli računalništvo za ohranitev klime,…

Predvsem je tale Google-akcija (imenujemo jo kar G-eco) rokavica v obraz drugim korporacijam. Kot je podala za primer BL Ochman v svojem blogu, podjetjem kot je BMW, dejansko “dol visi” za eko cilje.

Nič drugačne niso državne institucije. Prav danes sem dobil evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Veljavno 3 mesece. Plastično. Potiskano. Z dopisom (potiskan papir), ki ga rabim zraven! Leta 2007, ko je izmenjava podatkov prerasla vse pričakovane okvirje.

Kaj lahko torej storimo? Predvsem sami resnično kaj spremenimo. Naše ideje so naslednje:

kupovali bomo varčno opremo za pisarno
kupovali bomo izdelke, ki so ekološko sprejemljivejši od konkurenčnih
zaposleni bodo stimulirani za nabavo varčnih avtomobilov, računalniške in druge opreme
na odprtem trgu energije bomo kupovali obnovljive vire
analizirali bomo možnosti varčenejšega prevoza na delo, sodelovanja s partnerji
omejevali potrošnjo papirja z uvajanjem dodatnih sodobnih metod
stimulirali dobre ideje z nagradami
stimulirali naše naročnike za eko(in tudi učinkovito)-komuniciranje

Kaj so vaše ideje? Ste letos naredili kaj za čistejšo prihodnost in svež zrak? Ali imate še kakšne odlične ideje? Podelite jih z nami:

Konec kreativnosti. Začetek ustvarjalnosti
Fri, 15 Jun 2007 00:00:00 GMT
Kreativnost ni nuja. V življenju boste verjetno uspeli, če jo boste zamenjali z ustvarjalnostjo.
Vsi klasični "kreativni sestanki", na katerih sem imel priložnost sodelovati, so vsebovali nekaj zanimivih elementov vedenja:

strah do izrekanja neumnosti
potrebo po samuresničevanju
narcisoidnost
pričakovanje zlatega zaklada
zavist
željo po pobegu

Predvsem pa neverjetno razlikovanje med "kreativci" in "trdimi". In pogledi polni pričakovanj do kreativca: "Kdaj se ti bo utrnila nova magična ideja, ki bo rešila tale naš tragični problem?". Ter na drugi strani neomajan kreativec, tiho do ključnega trenutka, ko pove magično formulo. Vsem zažarijo obrazi, na licih nasmeh in le nekaj zaskrbljenih oči (običajno povezanih s finančno konstrukcijo projekta).

Skrajni čas je, da se spremeni ta odnos do kreativnosti. Kreativnost namreč ni domena nekaj posameznikov in ne pomeni, da ste dober umetnik. Kreativnost je proces, v katerem uporabimo določena pravila (ali jih kršimo), da najdemo različne rešitve zadanega problema. Kreativnost je ustvarjalnost. In je v vsakem izmed nas.

Nekaj zanimivih napotkov je podala Edita v piar.si blogu. Če želite vedeti vse, kar drugi vedo, poglejte v Wikipedio. Kratko koristno idejo je podal Paul. Osebno predlagam le nekaj preprostih nasvetov:

Preimenujte za nekaj časa kreativnost v ustvarjalnost. Mogoče nimata istega pomena, vendar se boste počutili lažje in se ne boste primerjali s kopico "kreativnežev", ki že v osnovi drugače zgledajo
Ko boste imeli ustvarjalne sestanke v teamu, govorite neumnosti vsaj prvih 5 minut. Dobesedno neumnosti. Prisilite se, če ste hudo inteligentni. Govorite neumnosti.
Zadovoljite svojo potrebo po samouresničevanju. Razlagajte o svojih idejah in zakaj tako razmišljate. Naj vas na sestanku slišijo, ne sam}